Википедија

Динамика (музика): Разлика помеѓу преработките

Интерактивен преглед на историјата
[непроверена преработка][непроверена преработка]
Поново уредување →
Избришана содржина Додадена содржина
НагледноВикитекст
Rozeta (разговор | придонеси)
28 уредувања
с Динамика
 
с мало форматирање, не е енциклопедиска форма (треба да се употребува кирилица)
Ред 1:
Sekoja od poveketo muzi~ki elementi melodija, harmonija, dinamika boja, ritam itn. se sre}ava vo sekoj moment od razvojot na muzi~kata misla, pomalku ili pove}e voo~livi, no sepak mnogu retko mo`at da se izdvojat posebno, bez da e povrzana , barem so edna od prethodno navedenite mizi~ki komponenti. Zatoa i poedine~noto izlagawe na ovie muz.elementi i nivnoto posebno razgleduvawe ima opravduvawe samo kako metodolo{ka postapka pri voveduvaweto na mladite kompozitori vo tvore~kata oblast na orkestarskata kombinatorika. Takov e slu~ajot i so dinamikata kako edna od muzi~kite elementi, koja posebno }e ja razgledame.▼
DINAMIKA
Sekoja od poveketo muzi~ki elementi melodija,harmonija,dinamika
▲boja,ritam itn.se sre}ava vo sekoj moment od razvojot na muzi~kata misla,pomalku ili pove}e voo~livi,no sepak mnogu retko mo`at da se izdvojat posebno,bez da e povrzana ,barem so edna od prethodno navedenite mizi~ki komponenti.Zatoa i poedine~noto izlagawe na ovie muz.elementi i nivnoto posebno razgleduvawe ima opravduvawe samo kako metodolo{ka postapka pri voveduvaweto na mladite kompozitori vo tvore~kata oblast na orkestarskata kombinatorika.Takov e slu~ajot i so dinamikata kako edna od muzi~kite elementi,koja posebno }e ja razgledame.
==PROPORCIONALNA DINAMIKA POME\U MUZI^KITE INSTRUMENTI==▼
 
▲ PROPORCIONALNA DINAMIKA POME\U
MUZI^KITE INSTRUMENTI
Site intrumenti ne se isti po ja~ina.Nekoi se pove}e proodni,drugi pomalku,kako {to se po zvuk edni ostri,drugi meki,so golem ili mal volumen itn.Koga sekoj instrument vo svojot registar bi ja zadr`al svojata osobina vo pgled na boja,ja~ina na zvukot i dr. karakteristiki mnogu lesno bi gi voo~ile zakonitostite na osnovata pri kombinacija na zaedni~ki istovremen zvuk- vospostavuvawe na pravilni meusebni proporciivo pogled na prethodno spomenatite osobini,pred se na nivnata prirodna dinamika.No toa za nas ne e sosema vozmo`no,pa na{ite obidi za sistematizam i utvrduvawe na zakonomernostite }e bidat ponekoga{ i relativni.Toa e i razumlivo: orkestarot vo sebe sodr`i mnogubrojni mo`nosti za kombinirawe,pa e dosta te{ko da se sredi toa vo eden precizen stav.Zatoa vo ova poglavje pred se }e govorime za nivniot me|useben odnos,vo pogled na nivnata prirodna dinamika,t.e na momentot koga instrumentot nastapuva ramnopravno I pod isti uslovi vo izlagaweto i vo razvojot na muzi~kata misla.
mnogu lesno bi gi voo~ile zakonitostite na osnovata pri kombinacija na zaedni~ki istovremen zvuk- vospostavuvawe na pravilni meusebni proporciivo pogled na prethodno spomenatite osobini,pred se na nivnata prirodna dinamika.No toa za nas ne e sosema vozmo`no,pa na{ite
obidi za sistematizam i utvrduvawe na zakonomernostite }e bidat ponekoga{ i relativni.Toa e i razumlivo: orkestarot vo sebe sodr`i mnogubrojni mo`nosti za kombinirawe,pa e dosta te{ko da se sredi toa vo eden precizen stav.Zatoa vo ova poglavje pred se }e govorime za nivniot me|useben odnos,vo pogled na nivnata prirodna dinamika,t.e
na momentot koga instrumentot nastapuva ramnopravno I pod isti uslovi vo izlagaweto i vo razvojot na muzi~kata misla.
 
 
==PROPORCIONALNOST VO RAMKITE NA ISTA ORKESTARSKA GRUPA==
===a.) GUDA^KI INSTRUMENTI===▼
ISTA ORKESTARSKA GRUPA
Za guda~kite intrumenti naj~esto se ka`uva deka me|usebnata dinamika e ramnopravna.Pod toa se podrazbira deka sekoja delnica vo pogled na prirodnata dinamika e ednakva,so toa {to vo sekoja delnica e kompaktna sprema pribli`enite proporcii na korpusot na samiot muz.guda~ki instrument.Me|utoa sepak treba da uka`eme na izvesni mali razliki vo odnos na proodnosta na `icata i pozicijata. Spomenatata proporcija e to~na dokolku sekoja delnica nastapuvva pod pribli`no isti uslovi:da e sekoja od niv vo ista dinamika,vo ista li bliska pozicija,vo ist ili blizok registar i da e na ista ili sosedna `ica.pr.(kb.-A, v~.-a,vle.e1,a1; 2 v-ni-c2,i prvi violini e 2.Vo ovoj primer zvukot e uramnote`en,bidej}i vo sekoj intrument e zastapen tonot vo osnovnata pozicija na prvata `ica (osven na vtorata violina,ton na vtorata `ica ,kako i dvofatot vo violata).Ovoj akord vo pogled na dinamika zvu~i homogeno i vo forte i vo pijano dinamika.Me|utoa istiot akord vo sledniov oblik(A,a,c1,e1,a1) ve}e paka`uva malo te`neewe za potisnuvawe na violinite i violata od strana na violon~eloto i kontrabasot,pred se vo forte,bidej}i tonovite se izveduvaat na proodni-prvi `ici,za razlika od ostanatite instrumenti koi gi proizveduvaat tonovite na pomalku proodni `ici.▼
 
▲a.) GUDA^KI INSTRUMENTI
Za guda~kite intrumenti naj~esto se ka`uva deka
▲me|usebnata dinamika e ramnopravna.Pod toa se podrazbira deka sekoja delnica vo pogled na prirodnata dinamika e ednakva,so toa {to vo sekoja delnica e kompaktna sprema pribli`enite proporcii na korpusot na samiot muz.guda~ki instrument.Me|utoa sepak treba da uka`eme na izvesni mali razliki vo odnos na proodnosta na `icata i pozicijata.Spomenatata proporcija e to~na dokolku sekoja delnica nastapuvva pod pribli`no isti uslovi:da e sekoja od niv vo ista dinamika,vo ista li bliska pozicija,vo ist ili blizok registar i da e na ista ili sosedna `ica.pr.(kb.-A, v~.-a,vle.e1,a1; 2 v-ni-c2,i prvi violini e 2.Vo ovoj primer zvukot e uramnote`en,bidej}i vo sekoj intrument e zastapen tonot vo osnovnata pozicija na prvata `ica (osven na vtorata violina,ton na vtorata `ica ,kako i dvofatot vo violata).Ovoj akord vo pogled na dinamika zvu~i homogeno i vo forte i vo pijano dinamika.Me|utoa istiot akord vo sledniov oblik(A,a,c1,e1,a1) ve}e paka`uva malo te`neewe za potisnuvawe na violinite i violata od strana na violon~eloto i kontrabasot,pred se vo forte,bidej}i tonovite se izveduvaat na proodni-prvi `ici,za razlika od ostanatite instrumenti koi gi proizveduvaat tonovite na pomalku proodni `ici.
Vo sledniot primer spomenetata tendencija na basovskata linija isto taka doa|a do izraz,pred se vo forte dinamika (si golemo,si malo,d 1,f1,g1) Me|utoa ako istiot akord se postavi so toa {to violinite i violite }e svirat vo visoka pozicija na niska `ica sul g,toga{ taa izedna~enost se postignuva poradi napnatosta na samata `ica.I vo toj slu~aj akordot zvu~i homogeno vo bilo koja dinamika forte,pijano.
 
Postojat i drugi na~ini za korekcija na dinami~kata neizedna~enost,koi se pojavuvaat sli~no kako vo gorniot primer,no za toa pove}e koga }e govorime za poimot-kompenzacija na zvukot.Pokraj site napomeni koi se dadeni,sepak mo`e da se ka`e deka proporcionalniot odnos na sekoja guga~ka delnica sprema druga guda~ka delnica e 1:1.Sprema toa,duri i koga ne se obrnuva vnimanie na momentite koi se gore izneseni,seu{te postojat mo`nosti za eventualni dinami~ki neizedna~enosti sosema se eliminira vgradenata rabota kon koja dirigentot gi upatuva izveduva~ite. Dokolku pak istiot akord e daden vo druga orkestarska grupa (drveni ili metalni duva~ki instrumenti ili obemot na grupata),preporakite koi se odnesuvaat na suptilnite neednakvosti poradi nena{timanata `ica i pozicija,nemaat nikakvo prakti~no zna~ewe.
 
===b.) DRVENI DUVA^KI INSTRUMENTI===
Me|usebnite odnosi na site drveni duva~ki instrumenti imaat isto taka dinami~ka proporcija 1:1.Toa zna~I deka edna flejta vo prirodna dinamika pribli`no odgovara na edna oboa, odnosno na eden klarinet ili na eden fagot. No,ni toj odnos ne e precizen, osobeno ako se insistira na registrite vo koj instrumentite gi menuvaat svoite voobi~aeni karakteristi~ni osobenosti,t.e. vo niskite registri.Podocna ve}e bilo ka`ano deka nekoi instrumenti,kako na pr.oboata i fagotot,vo svojot dlabok registar nemo`at postapno da isvirat pp,kako {to ni flejtata vo svojot dlabok registar nemo`e da sviri ff ili da pravi golemi dinami~ki kontrasti. Ako vo eden instrument ja ima slednava postapka: do(Ob.) mi (Fl.) (terca) - }e zaklu~ime deka oboata sepak- pove}e dava grubi i prodorni tonovi,i taka {to po svojata zvu~nost preminuva kon temnata i nazalna flejta.Isto taka vo sledniot pr.b (Fg.) ge (Cl.basso) – ostar i grub ton na fagotot vo dinami~ka smisla }e bide nad mekiot i tivkiot ton na bas- klarinetot.Za da na istiot stepen ja~inata na zvukot ostane na ista dinami~ka proporcija potrebno e instrumentite podednakvo ili pribli`no da se vo isti uslovi,ponatamu da bidat vo svojot podednakov dobar i zvu~en registar.Zatoa porano navedenite primeri interval terca( do1 vo oboa i mi1 vo flejta),vo koj oboata pove}e se istaknuva,}e bidat pogodni vo registarot za oktava povisoko,zna~i do2 i e 2,no nivniot odnos }e bide najizedna~en duri vo oktava nad prethodniot primer,bidej}e flejtata tuka go dobiva svojot sjaj i prorodnost:do3 i mi3
Isto taka i navedeniot pr.interval 6 vo fagot i bas-klarinet (realen zvuk Be1 vo fagot i Ge golemo vo bas-klarinet) preffrlaj}i gi vo nekoi od gornite oktavi ja gubat zaedni~kata neizedna~enost i stanuvaat zna~ajno homogeni i kompaktni (realen zvuk) Be vo fagot i Ge golemo vo bas-klarinet.
 
(realen zvuk Be1 vo fagot i Ge golemo vo bas-klarinet) preffrlaj}i gi vo nekoi od gornite oktavi ja gubat zaedni~kata neizedna~enost i stanuvaat zna~ajno homogeni i kompaktni (realen zvuk) Be vo fagot i Ge golemo vo bas-klarinet.
Spored toa,dokolku se pojavi potreba na pr.Akordot (ce1,e1,g1i be1) – se pojavi zastapen za ~etiri drveni duva~ki instrumenti( vo pp ili ff),mora da se obrne vnimanie na prirodnata dinamika koja ja imaat instrumentite i koja bi sakale da ja upotrebime za da dobieme najizedna~eno proporcionalen zvuk.Vo slednite pr.toj ist akord e daden vo nekoi lo{i i dobri negovi postavuvawa:
 
Ред 33 ⟶ 24:
- ce1,e1- dve flejti,ge1,be1 dve oboi-lo{o bidej}I flejtata nedovolno se slu{a;
- ce1,e1-dva klarineta,ili dve oboi,ge1,be-dve oboi ili dva klarineta,podobro zvukot e izedna~en.Ova se odnesuva za dinamikata ff.
So na~inite koi se dadeni pri koristeweto so ,zvu~no razli~ni registri mo`eme da ka`eme deka me|usebno imaat proporcionalen odnos taka{to drvenite duvaki instrumenti sepak ostanuvaat vo osnova 1:1,no po`elno e pri toa instrumentite da bidat vo pribli`no sli~ni uslovi,pri donesuvaweto na svoite tonovi.▼
 
▲ So na~inite koi se dadeni pri koristeweto so ,zvu~no razli~ni registri mo`eme da ka`eme deka me|usebno imaat proporcionalen odnos taka{to drvenite duvaki instrumenti sepak ostanuvaat vo osnova 1:1,no po`elno e pri toa instrumentite da bidat vo pribli`no sli~ni uslovi,pri donesuvaweto na svoite tonovi.
c.) METALNI DUVA^KI INSTRUMENTI ▼
 
Za metalnite duva~ki instrumenti porano e ka`ano deka spored ja~inata na zvukot se najsilni i deka nivnata neizedna~enost na registrite vo pogled na dinamikata vo mal obem i zna~ewe otkolku kaj drvenite duva~ki instrumenti.Me|u metalnite instrumenti treba da se izvoi hornata,koja po priroda vo odnos na svojata zvu~nost e poslaba od ostanatite instrumenti(truba,trombon,tuba).N.R.Korsakov preciziral deka hornata vo f,vo odnos na ostanatite metalni duva~ki instrumenti,se vo proporcionalen odnos 2:1,t.e.dve horni se zvukovni ekvivalentni so ▼
▲===c.) METALNI DUVA^KI INSTRUMENTI ===
edna truba,t.e.eden trombon ili tuba.Navedenive nekolku akordski primeri vo odnos na izedna~enosta na zvukot vo kombinacija horna i ostanati instrumenti(site akordi se vo f - realen zvuk) :
▲ Za metalnite duva~ki instrumenti porano e ka`ano deka spored ja~inata na zvukot se najsilni i deka nivnata neizedna~enost na registrite vo pogled na dinamikata vo mal obem i zna~ewe otkolku kaj drvenite duva~ki instrumenti.Me|u metalnite instrumenti treba da se izvoi hornata,koja po priroda vo odnos na svojata zvu~nost e poslaba od ostanatite instrumenti(truba, trombon, tuba). N.R.Korsakov preciziral deka hornata vo f, vo odnos na ostanatite metalni duva~ki instrumenti,se vo proporcionalen odnos 2:1,t.e.dve horni se zvukovni ekvivalentni so edna truba,t.e.eden trombon ili tuba.Navedenive nekolku akordski primeri vo odnos na izedna~enosta na zvukot vo kombinacija horna i ostanati instrumenti(site akordi se vo f - realen zvuk) :
 
f1,ce2 - dve trubi,a1-dve horni.
Преземено од „https://mk.wikipedia.org/wiki/Динамика_(музика)“